Svetovni dan kontracepcije: slovenia.your-life.com

KONTRACEPCIJSKE METODE

nazaj

KJE ZAČETI?

Kontracepcija je zelo pomembna, saj ščiti pred zanositvijo. Najboljša metoda za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi je kondom. Različnim ljudem ustrezajo različne kontracepcijske metode, zato vam priporočamo, da pred izbiro preučite vse razpoložljive možnosti ter se seznanite z njihovo učinkovitostjo, prednostmi in pomanjkljivostmi. Pri izbiranju kontracepcijske metode morate proučiti številne informacije o različnih razpoložljivih zaščitah, saj boste le tako zagotovo našli sebi najustreznejši način.

Kontracepcijske metode v grobem delimo v dve skupini:

• Pregradne (barierne) metode preprečujejo vstop spermijev v maternico, kjer lahko oplodijo jajčece.

• Hormonske metode začasno preprečijo delovanje reproduktivnega sistema (preprečijo ovulacijo).

Obstajajo tudi manj zanesljive metode preprečevanja nosečnosti, npr. umik spolnega uda. Zavedati se je treba, da te metode niso povsem zanesljive.

Vse navedene informacije o učinkovitosti posamezne kontracepcijske metode smo zbrali na osnovi načina njihove uporabe.

Pregradne metode

Kondomi

Kondom je prevleka iz lateksa ali poliuretana, ki jo je treba namestiti na nabrekli moški spolni ud, ki se mu tudi prilega. Na zaprtem koncu kondoma je ponavadi posebna izboklina, podobna sesku, v katero se nabere seme, ko moški doživi izliv. Moški mora kondom pred spolnim odnosom navleči prek nabreklega spolnega uda tako, da ga razvije navzdol, s čimer semenu prepreči dostop v nožnico. Takoj zatem, ko moški doživi izliv semena (ejakulacijo), mora kondom prijeti in ga obdržati na spolnem udu. Tako prepreči iztekanje semena, medtem ko umika spolni ud iz nožnice.

Na voljo so tudi ženski kondomi, ki so prav tako narejeni iz gume. Namestiti jih je treba v notranjost nožnice. Ženskega kondoma ne smemo uporabljati hkrati z moškim kondomom, saj se lahko drgneta drug ob drugega in zato raztrgata. V Sloveniji niso na voljo.

Kako zanesljivi so kondomi?

Ob pravilni uporabi so kondomi 98-% zanesljivi (zanosi 20 na 1000 žensk na leto). 1-2

Ženski kondomi so ob pravilni uporabi 95-% zanesljivi (zanosi 50 na 1000 žensk na leto). 1-2

V primerjavi s sodobnimi hormonskimi kontracepcijskimi metodami so kondomi za zaščito pred neželeno nosečnostjo manj zanesljivi, ostajajo pa edini način zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi, vključno pred virusom HIV in aidsom.

Katere so prednosti zaščite s kondomi?

Kondomi so edina kontracepcijska metoda, ki vas ščiti pred okužbami s spolno prenosljivimi boleznimi. Prav zato mnogo parov uporablja kondom kot dodatno zaščito pred okužbami skupaj z drugo obliko kontracepcije, ki jih zanesljiveje ščiti pred neželeno nosečnostjo, kot so npr. kontracepcijske tabletke.

Katere so pomanjkljivosti uporabe kondomov?

Kljub temu, da so kondomi izjemno močni, se lahko včasih tudi pretrgajo. Poleg tega se lahko med spolnim odnosom tudi snamejo ali pa oslabijo zaradi uporabe oljnih substanc, kot so npr. kreme za sončenje ali maziva (lubrikanti), ki niso na vodni osnovi (npr. gel iz petroleja). Če se to zgodi med spolnim odnosom in par hkrati ne uporablja druge zanesljive kontracepcijske zaščite, npr. kontracepcijske tabletke, je treba razmisliti o urgentni kontracepciji.

Maternični vložek

Maternični vložek iz plastike in bakra, v obliki črke T. V maternico ga vstavi ginekolog. Maternični vložek ščiti pred zanositvijo tako, da prepreči srečanje spermijev in jajčeca. To doseže z onemogočanjem gibljivosti spermijev na njihovi poti proti jajcevodoma ali z lokalnimi učinki na maternico. Maternični vložek ima dve majhni nitki, ki ležita znotraj nožnice, zato da lahko vedno preverite, ali je maternični vložek še pravilno umeščen v maternici. Različne vrste materničnih vložkov je treba menjavati na 3 do 10 let, odvisno od količine bakra, ki ga vsebujejo.

Kako zanesljivi so?

Ob pravilni uporabi so maternični vložki z bakrom 99,4-% zanesljivi (zanosi 6 žensk na 1000 žensk na leto). 1-2

Katere so njihove prednosti?

Maternične vložke uvrščamo med dolgoročne kontracepcijske metode. Če tovrstne zaščite ne želite več uporabljati ali je vložku potekel rok uporabnosti (ni več zanesljiv), ga bo ginekolog odstranil.

Katere so pomanjkljivosti materničnih vložkov z bakrom?

Lahko se zgodi, da postanejo ob uporabi materničnega vložka z bakrom menstruacije močnejše, daljše ali bolj boleče. Lahko pride tudi do vnetij maternice, vendar je to izjemno redko. Ponavadi vložek ni izbirna metoda za ženske, ki še niso rodile, ali za slabokrvne (anemične).

Diafragma

Diafragma/Cervikalna kapica je okrogla kupola iz gume ali silikona, ki jo je treba namestiti v nožnico, kjer služi za pregrado med semenom in vhodom v maternični vrat, maternico. Uporabljati jo morate skupaj s spermicidom. Vstavite jo lahko do tri ure pred spolnim odnosom. Pravilno vstavitev vam pokaže zdravnik ali medicinska sestra, ki vam hkrati določi diafragmo ustrezne velikosti. Vsakih šest mesecev morate preveriti, ali se še trdno prilagaja (je ustrezne velikosti), zlasti če je prišlo od zadnje uporabe do sprememb, npr. ste rodili. Diafragma mora ostati nameščena še najmanj šest ur po spolnem odnosu, vendar ne dlje od 24 ur. Toliko ur je dovolj časa za zanesljivo učinkovito delovanje spermicida. Diafragma je bolj uporabljana kot cervikalna kapica. Vaš zdravnik ali ginekolog vam bosta svetovala, katera metoda je boljša za vas. V Sloveniji cervikalne kapice niso na voljo.

Spermicidi

Spermicidi samostojno niso kontracepcijsko sredstvo. Uporabljati jih je treba v kombinaciji z drugimi pregradnimi načini, kot sta npr. moški ali ženski kondom, diafragma ali cervikalna kapica. Služijo za izboljšanje učinkovitosti naštetih pregradnih metod. Delujejo tako, da uničijo spermije ali pa zmanjšajo njihovo gibljivost ter tako preprečijo njihovo gibanje proti maternici. Sodobni spermicidi so v obliki pene, gela, kreme, pesarja ali traku. Nekatere pregradne kontracepcijske metode, npr. nekateri kondomi, so že obdelani s spermicidom.

Samostojni spermicid je manj zanesljiv kot njegova uporaba v kombinaciji z drugimi pregradnimi načini. Spermicidi ne ščitijo pred spolno prenosljivimi boleznimi.

Kako učinkoviti so?

Ob pravilni uporabi diafragme skupaj s spermicidom je zanesljivost 94-% (zanosi 60 žensk na 1000 žensk na leto). 1-6

Če je pravilno nameščena, ne moti spolnega odnosa in je moški ne čuti. To je možna izbira za ženske, ki ne morejo ali ne želijo uporabljati hormonske kontracepcije.

Katere so pomanjkljivosti te metode?

Nekatere ženske za uporabo tega načina potrebujejo prakso. Cervikalne kapice ne priporočamo ženskam, ki so že rodile, saj je pri njih učinkovitost metode majhna. Ženske, ki so že rodile, imajo lahko zabrazgotinjeno tkivo ali nepravilno oblikovan maternični vrat, kar preprečuje, da bi se kapica trdno oprijela materničnega vratu ali vaginalne stene. Kljub temu lahko ženska po porodu vseeno uporablja cervikalno kapico, vendar mora pred njeno izbiro na ginekološki pregled, med katerim bo ginekolog odločil, ali je zanjo ustrezna metoda kontracepcijske zaščite.

  1. Leidenberger FA. Klinische Endokrinologie fur Frauenarzte. Berlin, Germany: Springer Verlag, 1998
  2. Baltzer J, Mickan H. Gynakologie: Ein kurzgefabtes Lehrbuch/Kern. Neuberbeitete Auflage. Stuttgart, Germany, Georg Thieme Verlag, 1985
  3. Organon. NuvaRing (etonogestrel/ethinyl estradiol vaginal ring) 2001. Available at: http://www.nuvaring.com
  4. Ortho-McNeil Pharmaceutical Inc. Ortho Tri-Cyclen Lo tablets (norgestimate/ethinyl estradiol) 2002. Available at: http://www.orthotricyclen.com
  5. Ortho-McNeil Pharmceutical Inc. Ortho Evra (Norelgestromin/ Ethinyl estradiol transdermal system) 2001. Available at: http://www.orthoevra.com.
  6. Speroff L, Darney PD. Periodic Abstinence. A clinical guide for contraception. 3rd edn. Philadelphia, PA: Lippincott Williams and Wilkins, 2001
  7. Trussell J. Contraceptive efficacy. In Hatcher RA, Trussell J, Stewart F, Cates W, Stewart GK, Kowal D, Guest F. Contraceptive Technology; Seventeenth Revised Edition. New York NY: Irvington Publishers, 1998
  8. Trussell J. Contraceptive efficacy. In Hatcher RA, Trussell J, Stewart F, Nelson A, Cates W, Guest F, Kowal D. Contraceptive Technology; Eighteenth Revised Edition. New York NY: Ardent Media, 2004
  9. Guillebaud, J. Contraception: Your Questions Answered. Churchill Livingstone, 2004.
  10. http://info.cancerresearchuk.org/cancerstats/types/breast/riskfactors